Rock Otočec 2008

Evo takole, končno sem prišel izpod tuša, skupaj s fotoaparatom. Oba sva bila namreč potrebna temeljitega čiščenja, saj sem minuli vikend mudil v “raju” na Otočcu.

Letos je bil to tretji zaporedni RO, ki sem ga obiskal in občutek imam, da je bilo leto 2006, ko sem ga obiskal prvič najboljše. Tudi zaradi vzdušja, ki pa je bilo letos tisto pravo le prvi dan zvečer. Vsaj po mojem mnenju. Čeprav sem bil v petek ponoči zaradi mokrih stvari primoran spati v avtomobilu, sem z vremenom zadovoljen. Malo manj pa z dogajanjem pred odrom. S tem ciljam na kulturo slovenskih “fotografov”.

Nisem bil edini, ki ga je zmotilo to, da skoraj polovica fotografov pride dobesedno pred oder (kakšni lenivci se celo naslanjajo nanj) in od tam slika s kakšnim poceni objektivom namontiranih na fotoaparate ranga xx D. Pismo če je keš za naprimer 30,40D bi si lahko namest tega fotoaparata (kjer nekateri niti ne poznajo vseh funkcij ki jih ponuja (sklepam po voyeuraziranju “mode” knofa-nekateri so imeli na P)) kupili vsaj kakšen objektiv s primerno hitro blendo. Recimo s canonovo 50mm 1.8 se je dal že dost nardit-stane pa cca 90€. Ne pa da vsi skačejo ostalim fotografom in kamermanom v kader, potem pa se pred odrom med gledanjem slik ki so jih posneli še praskajo po polnih jajcih.

No po vrhu vsega pa še missici mokrih majic, nista dale dol majce jebemo pa zato sm pršu

No pa da se ne bom samo pizdil, veliko pohvalo si zasluži organizator Franci Kek, ki je po mojem mnenju res možakar ki diha za RO. Namreč pri vseh stvar je pomagal čeprav bi lahko poslal podrejene.

Še nekaj fotografij, čeprav se mi zdijo letos bolj kot ne pod nivojem, mislim da bi lahko naredil boljše posnetke. Mogoče na otočcu 009

Niet

Pankrti

Zablujena generacija

Lord bishop

“kam gre folk za dobro fotko jošk”

“observacija prsi”

Če se kdo sprašuje, kje so fotke od Siddharte,jih ni. Dvomim da jih smem objaviti brez managerjevega dovoljenja,namreč pregrešil sem se in slikal tudi 2 akorda 4. komada ki so ga igrali. Držite pesti, da se nadme ne spravi cela armada Siddharta Crewa.

Aja ne, najbrž so zaposleni z odganjanjem novinarjev, s katerimi so predhodno zmenjeni za intervju.

(po resnični zgodbi)

Ps: Hvala PsyhoID-ju za pir

Ps2: ostale fotke kot ponavadi tukaj

Born as ghost

Je naslov komada od Rage Against The Machine in opis, kako poteka premikanje specjalcev v CQB (close quarters battle-notranjih prostorih). To je danes v zapuščenem hotelu na Jezerskem demonstriral Žirc, član posebne enote Panter.

Ker je bil ambient z vsemi laserji, pokanjem in zanimivo opremo, sem se odločil za widescreen format slik čeprav tega nisem nameraval na slikanju.

Guerilla photography

No končno sem prišel malo k sebi, tako da se celo zavedam kaj pišem Namreč včeraj se me je lotil kar težek prehlad, ki me je precej zjebal, zaradi tega se moram še enkrat opravičiti Manci Gašpirc, saj sem komaj stal na nogah, imel sem namreč kar precej vročine :/ Prehlad sem staknil na trodnevnem festivalu , ki se je odvijal v okolici Nickelsdorfa (50 km od Dunaja), se je zvrstilo kar precej legendarnih imen glasbene zgodovine. Mene so zanimali predvsem NOFX , Sex pistolsi ,The Verve (100% poznate njihov “bitter sweet symphony” komad), Bad Religion, ki sem jih poslušal časih ko sem se še lomil na skejtu, Motorhead, Vanilla Sky, Anti Flag, Kid Rock, Incubus in nenazadnje koncert koncertov – RAGE AGAINST THE MACHINE.

Precej ur prvega dne sem prespal v šotoru, saj je bilo zunaj neznosno, veter je kar dvigoval šotore, zaradi varnostnih razlogov so morali celo deloma razdreti oba odra. Kasneje se je program nadaljeval, oblekel sem vse 4 puloverje kar sem jih vzel sabo in se odpravil slikat. V prvem dnevu me je navdušil koncert Sex Pistolsov, ki sem ga tako kot vse headline bande posnel iz publike in tvegal da me vržejo iz festivala. Namreč headlinerje je bilo dovoljeno slikati le trem, štirim fotografom, ki so jih seveda izbrali organizatorji, ki pa si zaslužijo veliko negativno kritiko glede organizacije fotografiranja. Večina fotografov je računala na fotografiranje glavnih bandov izpod odra, ampak organizatorji so nas ob vprašanju, če bo to mogoče, nategovali, “we don’t know yet, ask us 10 min before concert”. No ko pa sem jih vprašal dan pred koncertom, je bil odgovor, “you had to fill in contract with band’s label 2 months earlier”. Preklete barabe, lahko bi vsaj prvi dan že rekli, “ej boli nas kurac, pred oder bomo poslal svoje fotografe s katerimi se poznamo ostali pa odjebite sej bojo slike poceni”.

No ampak to me je še bolj podžgalo, namreč bolj kot so me drkali, bolj sem jih hotel nazaj zajebat, zato sem s pomočjo Lee, spravil fotoaparat v publiko nekaj metrov pred odrom, objektiv pa sem prešvercal v majici. Nato sva se med množico dobila,sestavil sem aparat in posnel tele fotke

Sex Pistols

Sex Pistols

Sex Pistols

Drugi dan je minil v letanju med odroma, razdalja med rdečim in modrim je pribložno 1200 metrov, tako da sem prehodil kar nekaj kilometrov. In to “polni bojni opravi”, saj opreme nisem upal pustiti v šotoru ali press centru. Konec sobote sta zaključila dva legendarna banda, Motorhead in The Verve.

The Verve

The Verve

Motorhead

Zadnji dan je bil kar naporen, glede na to da sem se v šotoru zbudil ves pobarvan od flomastra, čez dobro uro pa je bil na sporedu že prvi intervju, z bandom Alter Bridge, ki mu je sledil precej bolj sproščen intervju z Vanilla Sky. No v večernih urah sem poslušal Kid Rocka, katerega koncert mi je bil res hud, temu so sledili Incubus.

Vanilla Sky

Incubus

Incubus

Težko vam opišem občutek, ko stojiš 15 metrov od odra v coni ločeni od večine folka, namenjeni zagretežem,ki najprej pridejo pod oder, v kateri je prepovedano slikati/snemati, ti pa čakaš s fotoaparatom v roki, na trenutek da lahko za par sekund dvigneš teleobjektiv zavit v majico, da se ga ne vidi. Potem zadržiš dih, upaš da čimprej najde fokus, knof za slikanje kar držiš obenem pa upaš da te varnostniki ne dobijo, sicer moraš ven iz festivala brez spominske kartice, če te prej ne podere množica sodelujoča v mosh pitu. Ampak to vse je vredno tveganja, ker če ti uspe fotka, imaš zabeležen band, ki si ga začel poslušat ko so razpadli in si upal da bodo še kdaj igrali, kaj šele pred tabo, kaj šele da jih ujameš na fotiča, to so Rage Against The Machine.

RATM

RATM-Tom Morello

From Russia with love

Najprej se moram zahvaliti tistemu ki je pogruntov RAW format, namreč rešil mi je kožo.

V soboto sem se mudil na Otočcu, kjer sta se vzela (huda beseda lol) Tina in Jaka, poroka je potekala v sončnem dnevu z nekaj oblaki, ker sem navajen fotkanja na M sem moral nastavitve kar hitro spreminjati, sploh na poroki kjer ni časa za eksperimentiranje. Ko je par podpisoval poročno knjigo pa se mi fleš še ni nafilal,k sreči sem takoj prestavil v RAW in ujel moment, saj ni bilo časa za drkanje knofov. Fotka je sicer res v p**** ampak sem iz RAW formata kar solidno rešil.

“flaša je šla na pol, jaz pa pod tuš”

“idila na čolnu”

“na obisk je prišel še Robbie Williams”

Danes pa smo se z Matejem, Urško in Marušo odpravil kam drugam kot spet v tovarno rog Tam smo naredili par (sto:)) posnetkov v ambientu hladne vojne. Urška je prevzela vlogo klasične gospodinje, Matej pa lenobnega fotra.

Bovne fotke ja sej vem )