Acroni Jesenice 8:2 Tilia Olimpija
oktober 13, 2008
Dvorana Podmežakla, spet sem potegnil asa iz rokava in dvignil akreditacijo, ki so jo pozabili napisat na moj ime. (Nekateri veste o čem govorim;)
Sicer pa smo bili danes priča “treningu” jeseničanov, ki so že v prvi tretjini zadeli žabce bolj kot jeklena železarska pest. Poleg tega pa smo zaman pričakovali kakšno delegacijo Dragonsov, ampak dvomim da bi bilo navijanje za Olimpijo kaj drugače kot danes, ko jih ni bilo.
Na strani sedišča, se je bolj kot navijanje slišala tišina in mogoče brisanje solz saj je ob sireni za konec prve tretjine je rezultat na semaforju kazal kar 6:0 za rdeče. To je bil najbrž več kot zadosten razlog za menjavo vratarja Morrisona. Slednji je prepustil skrb za gol Matiju Pintariču, ki pa je vseeno kasiral še dva zadetka. Prvega ob začetku druge tretjine, drugega pa v tretji.
Sam sem sicer tretjo tretjino preživel med ostalimi navijači Jesenic (seveda na stojišču, ne med “gledališčniki” na sedežih). Zanimivo je to, da sem tam stal s fotoaparatom in fotografiral naokrog brez kakšne skrbi, kdaj me bo kdo prefukal. Namreč lansko sezono se mi je to skoraj zgodilo na finalu lanskoletne sezone EBEL lige, ko sem se infiltriral med Drekonse… Toliko o tem, kakšni “huligani” so Jeseniški Ultrasi.
Nakoncu smo navijači Jesenic odšli s tribun več kot zadovoljni.
Še nekaj foto materiala.
“Get this party started!”
“Veselje ob enem izmed mnogih zadetkov…”
“…ki jih je bilo že v prvi tretjini nemogoče prešteti na eno roko”
“Pintariču je uspelo nekaj obramb…”
“…ampak kakšne prespektivne igre zelenih ni bilo videti, le kisli obrazi.”
“Izgleda, da žabarji precej med tole tekmo zašvical ful, kar je opaziti na stropu”
“Veselje zvestih navijačev je bilo več kot upravičeno”
Vsi smo hokej. Tako ja.
Suicidal tendecies
oktober 6, 2008
Če ni nč za počet,se gre pa vn mau fotkat..tako da smo prvo oktobrsko nedeljo preživeli skupaj z Ototom in Jakom, seveda s polno bojno opravo. Jaka je iz torbe potegnil “kitajčka”, ki pa mu bližina treh zmešanih fotografov najbrž ni ugajala in nas je drkal v glavo nonstop. Namesto fleša smo imeli torej skoraj stroboskop, a vseeno nam je uspelo narediti vsaj dobro reklamo za uživanje marihuane.
” I belive I can fly….*plop*”
Potem pa smo skupaj naredili še tole malo bolj noir fotko…
” Handbraking on a highway”
Še enkrat hvala obema za sodelovanje, sploh čiščenje špegla in senzorja sred McDonaldsa je blo zanimv 
FKK
oktober 4, 2008
“Najhitrejši prsti na FKK-ju. Marjan Pader (ex-Tabu, Interceptor)”
Skoraj že tradicionalni Festival Kreativnih Kitaristov ali na kratko FKK se je tokrat zaradi slabšega vremena odvijal v galeriji Dali. A deževje ni odvrnilo ljubiteljev strun, tako da je bilo prizorišče kar natrpano. Sama “kitarijada” in glasbena alkemija se je začela s kratko zamudo, ampak tiste neučakane je takoj prebudil Janez Jurančič iz zasedbe Stone Storm, ki je postregel s precej hitro in trdo melodiko, v katero je vpeljal rife znanih rock/metal uspešnic.
Za njim je nastopil Pablo Vitali, ki je s pomočjo skupine Las Cuerdas pričaral rock s pridihom latino ritmov in glasbenih vložkov, ki so občasno spominjali na Carlosa Santano. Kot zadnji tekmovalec za kipec nagca, poimenovanega po kraticah festivala-FKK, pa se je predstavil Ciril Bizjak z dokaj kratkim programom.
Med preštevanjem glasovnic je na oder stopil še hitroprsti Marjan Pader s člani skupine Interceptor, za njimi pa eksperimentalni alternativci Wannabe artists. Na čase so me spomnili na zasedbo Ataxia, res dobra zmes zvokov! Napetost je naraščala in napočil je čas podelitve nagrade najboljšemu. Tokrat je občinstvo prepričal Pablo Vitali, ki je kipec prejel iz rok lanskoletnega zmagovalca Žiga Jeriča.
“Janez Jurančič (Stone Storm) je publiko razgrel z improvizacijo in par trdimi rifi uspešnic rocka”
“Pablo Vitali (Las Cuerdas) ob uglaševanju kitare za njegov nastop. V igranju je bilo čutiti kanček stila Santane“
“Pablo Vitali (levo) in Žiga Jerič (desno), predajanje “krone” letošnjemu zmagovalcu”
več na: foto.ksk.si
