Hey you

Evo po dolgem času spet mau popoldanskega preganjana dolgcajta.
Sicer fotke same po seb niso nč special, bolj mi je všeč povezava med komadom in serijo.

priporočam prisluh komadu med gledanjem fotk…

Pink Floyd – Hey you

Hey you, standing in the aisles
With itchy feet and fading smiles

Hey you, out there in the cold
Getting lonely, getting old

Hey you, out there on your own
Sitting naked by the phone

Hey you, standing in the road
Always doing what youre told

Hey you, out there beyond the wall,
Breaking bottles in the hall

Hey you, with you ear against the wall
Waiting for someone to call out

Hey you, dont tell me theres no hope at all

Together we stand, divided we fall.

Mislim, da se lahko prepoznajo osebnosti oziroma karakterji, ki nastopajo v rutinskem, sivem vsakdanu ljudi, ki ne upajo biti “free”. Za tiste ki pa potrebujete razlago pa si lahko preberete opis spodaj, in pustite komentar z vašim videnjem serije.?

#1=Pofejkan nasmeh, ki mu ni usojeno nič drugega da zbledi.

#2=Običajen človek, zaposlen,z redno službo, družino to je pa vse kar ima in čaka da se “srečen” postara in izgubi v času.

#3=Pohlepnež, ki je “naked by the phone” saj je razgaljen ko kaže svoje slabosti, pač jezo kar je vzrok njegove osamljenosti.

#4=Ugleden možakar, kakšen fin,časten  gospod, asskiser, ki vedno stori kot mu je rečeno, a zaradi pomanjkanja svoje volje je v resnici neumen, saj niti knjige ne zna obrniti prav.

#5=Umetnik, ki živi izza ograde oziroma stene, svobodnih misli, a v zameno je suženj svojih čustev, zato kdaj rabija steklenice na hodniku

#6=Klošar, berač, spi na ulici pozabljen od vseh s praznim upanjem da sreča nekoč koga ki ga odpelje v svet prejšnjih likov.

#7=Lunatik, norec, še najbolj svoboden lik, ki ima nič a hkrati vse, saj se ne ozira na druge.

#8=Kakorkoli, skupaj smo vsi, a ko “pade” en..pade sam.

Mnja, malo zagrenjen zaključek serije, ampak v svetlih primerih, vem da kljub vsemu vedno ni tako

Hvala Maticu Liparju za poziranje

Koncert – Lepa Brena

Tuzličanka Fahreta Živojinović Jahić, oziroma Lepa Brena, kot jo poznajo ljubitelji jugopop-a in folk glasbe, je nastopila v hali Tivoli. Dvorana je bila kar precej napolnjena. Sam nisem ravno privžrenec te glasbe, zato nimam kaj preveč napisati ob tem postu, naj ponudim le nekaj fotk.  Služba je služba

“Tokrat so lučkarji svoje delo opravili odlično.”

“48 letna pevka, je nastopila precej energično in pokazala dobro voljo…”

“…ki jo je delila tudi v neposrednem stiku s publiko.”

“Oziroma, kar s celo halo Tivoli.”

“Lepa Brena.”

Eagles of Death Metal

“Pevec Jesse Huges s svojim prepoznavnim izgledom, sončna očala in polizani lasje.”

Kalifornijski “garažni” bend, Eagles of Death Metal,ki so garažo zamenjali za velike odre že pred desetletjem, so v sredo nastopili v ljubljanski Cvetličarni. Koncert sicer ni bil presenečenje, saj je Jesse, pevec in kitarist, že ob prejšnjem obisku, leta 2007, na svoje brke prisegel na ponoven nastop.

“Dvoboj kitar ali le glasbeno predrkavanje?”

Za ritem tega “alternativno hard rokovskega benda” pa je tokrat poskrbel Joey Castillo, ki je sicer poznan kot bobnar skupine Queens of the stone age.

” Joey Castillo,  mislim da je on naredil vsaj polovico vzdušja na tem koncertu.”

Pevec Jesse Hughes, je kot mu je to v navadi na oder prišel z velikimi koraki, si popravil frizuro, nataknil sončna očala in skupaj z ostalimi člani poskrbel, da je bil sleherni obiskovalec deležen prerivanja pod odrom, ki sicer spada k tovrstnim koncertom. Ampak ni mi bilo pa jasno, zakaj organizatorji niso postavili ograje, in tako fotografom in snemalcem omogočili fotografiranja in snemanja brez, da bi moral uporabljati komolce, če hočeš da ostane oprema cela. No pozitivna stran tega pa je, da sem Jesseju med koncertom dal svojo trzalico, ki sem jo potegnil iz žepa. V zameno mi je prinesel svojo, z mojo pa je odigral pol komada in jo nato vrgel med publiko. Mislim da zato, ker je namenjena bolj funk ritmom in je bila res mehka )

“Vsekakor mu komunikacija s publiko ni tuja, le kako bi bila, če prihajajo iz sončne Kalifornije.”

Med koncertom je komuniciral s poslušalci, se rokoval in nastopal čisto preprosto, brez posiljenega zvezdništva, kot ga poznamo pri podobnih domačih skupinah. Ob koncu koncerta, se mu je na odru pridružila še spremljevalka, s katero so se skupaj poslovili od ljubiteljev melodičnega rocka, ki se je razlegal po dvorani.

“Prava rockerska podoba”

V bližnji prihodnosti pa nekaj več iz domače scene,  snemanje Bizarne Lekarne in samostojna plošča glasbenega guruja Dejana Lapanje.