Acroni Jesenice 8:2 Tilia Olimpija

Dvorana Podmežakla, spet sem potegnil asa iz rokava in dvignil akreditacijo, ki so jo pozabili napisat na moj ime. (Nekateri veste o čem govorim;)

Sicer pa smo bili danes priča “treningu” jeseničanov, ki so že v prvi tretjini zadeli žabce bolj kot jeklena železarska pest. Poleg tega pa smo zaman pričakovali kakšno delegacijo Dragonsov, ampak dvomim da bi bilo navijanje za Olimpijo kaj drugače kot danes, ko jih ni bilo.

Na strani sedišča, se je bolj kot navijanje slišala tišina in mogoče brisanje solz saj je ob sireni za konec prve tretjine je rezultat na semaforju kazal kar 6:0 za rdeče. To je bil najbrž več kot zadosten razlog za menjavo vratarja Morrisona. Slednji je prepustil skrb za gol Matiju Pintariču, ki pa je vseeno kasiral še dva zadetka. Prvega ob začetku druge tretjine, drugega pa v tretji.

Sam sem sicer tretjo tretjino preživel med ostalimi navijači Jesenic (seveda na stojišču, ne med “gledališčniki” na sedežih). Zanimivo je to, da sem tam stal s fotoaparatom in fotografiral naokrog brez kakšne skrbi, kdaj me bo kdo prefukal. Namreč lansko sezono se mi je to skoraj zgodilo na finalu lanskoletne sezone EBEL lige, ko sem se infiltriral med Drekonse… Toliko o tem, kakšni “huligani” so Jeseniški Ultrasi.

Nakoncu smo navijači Jesenic odšli s tribun več kot zadovoljni.

Še nekaj foto materiala.

“Get this party started!”

“Veselje ob enem izmed mnogih zadetkov…”

“…ki jih je bilo že v prvi tretjini nemogoče prešteti na eno roko”

“Pintariču je uspelo nekaj obramb…”

“…ampak kakšne prespektivne igre zelenih ni bilo videti, le kisli obrazi.”

“Izgleda, da žabarji precej med tole tekmo zašvical ful, kar je opaziti na stropu”

“Veselje zvestih navijačev je bilo več kot upravičeno”

Vsi smo hokej. Tako ja.

Second Walk

Waaa, končno lahko: spim več kot 4 ure na dan, serjem v miru, jem kej druzga k pico/haburgerje, spim v svoji postli…

A kljub pomanjkanju vsega naštetega, je bilo zanimivo. Namreč odvijal se je Teden mladih v katerem sem imel nalogo da posnamem dogodke, jih ponoči zmontiram in objavim na foto.ksk.si . Sicer ni bilo tako naporno, ker sem imel sodelavca Andreja, s katerim sem v tem tednu spal večkrat kot s punco, ja jebat ga. Poleg Tedna mladih pa se mi je v času od zadnjega posta na blogu dogajalo še miljon stvari.

S Klemenom Globočnikom sva po dveh mesecih ustvarjanja, končala z delom Masaker Povprečja, zbirko grafično obogatenih besedil. Razstava je trajala od 10.5 do 17.5 v Pungertu, tisti ki ste jo zamudili pa si jo še vedno lahko ogledate online na naslednjih povezavah.

Grafike

Intervju na Žurnal24

Intervju na Čarli TV

Vsem, ki ste se otvoritve udeležili in ki ste pripomogli da je razstava sploh mogoča se zahvaljujem

Konec Aprila pa so se smučarji in snowboarderji skušali v poletih čez lužo na Luža contestu,nekaj dni za tem Cvičkarija v LJ, nad katero sem zaradi čudnega kompliciranja glede fotografiranja razočaran.Kranjske reševalne službe so nam predstavile spektakel simulacije reševanja na železniških tirih,Electronic Carnival v Mariboru,Kresovanje za prvi Maj,Škisova tržnica,ples maturantov 2008 in še precej drugih reči.Med drugim tudi obisk dveh snemalnih dni filma Osebna pritljaga režiserja Janeza Lapajne. Za majhno “vlogo” se moram zahvaliti Nejcu Gazvodi, ki me je poklical,če pridem v 2 kadra “odigrati” vlogo fotografa. Zanimiva izkušnja, zato sem sprejel. Danes pa sem se dobil s kolegi foruma s katerimi smo naredili par fotk s srednjeformatcom. Kolega Redeemer je imel s seboj še 50 1.4, zato je čas kar prehitro minil.

No pa da ne bom preveč nabijal, mesec strnjen v slikah

Luža Contest

Vlado Kreslin na Cvičkariji

“Ranjenec” na vaji reševanja

Electronic Carnival 2008

Kresovanje na Joštu

Elvis Jackson na Škisovi tržnici

We don’t need no education kao ja ja

Janez Lapajne (levo) in mojster tona (desno)

Dvojni portret fotografa, sp3ci v bluru slika redeemerja, ki je v odsevu filtra (50 1.4)

Reedemer skozi iskalo Pentacona

Zeleni vrabci oz. komedija v štali Tivoli

Slovensko hokejsko burlesko spremljam že dolgo, ampak kar se zadnje čase dogaja je pa smešno in žalostno obenem. Ampak zame samo smešno Žalostno je mogoče za tiste Ljubljančane, ki so se to sezono (ko je Olimpija prišla v finale), prelevili v najzagrizenejše navijače. Ti “vikend” navijači imajo pa z Green Dragonsi eno skupno lastnost. Ta lastnost je debilni um.

V torek sem se odločil narediti test, če lahko pridem na finale lige EBEL v halo Tivoli, brez kakršne koli akreditacije. S seboj sem imel le PRESS brezrokavnik in 2 fotiča lol. Najprej sem imel sicer namen narediti kakšno reportažo navijaštva pred halo, ampak ker mi je nekako uspelo priti not v dvorano sem se posvetil tudi sami tekmi. No o tem kasneje, najprej moram še razložiti naslov tega posta.

Preden začne kdo kritizirati moje mnenje o njih, naj mi razloži to: Drekonsi, kot najbol ful kul ultras navijaška skupina, obeša ene karantanske zastave, rjove o zelenobeli sloveniji in nasploh patriotizmu, obenem pa se dere “Olimpijooo, Olimpijooo” in “ej mudeL, ne kLe pubLike sLikat a ne razumeš sLovensk?”. Slovensko razumem, če bi le tko povedal vsaj

No vseeno, nekje na sredini tekme, sem šel med Dragonse, češ v žar bitke. No tam sem bil kakšni dve minuti in če bi ostal še kakšno sekudno več, bi bil najbrž tepen, saj so prepričanja, da če jih nekdo slika, jim kamera vzame dušo. Ali realno povedano, med njimi je najbrž precej kriminalcev in huliganov zato se bojijo biti na slikah. In tudi na kameri. Namreč po neuspešnem poiskusu intervjuja, je novinarka obupala, kamerman pa je usmeril kamero v njih in iz rok drhali prejel precej odpadkov in stvari kakršne so ležale tudi na ledu.

“Vrabčki pod budnim očesom policije”

“Boj ob ogradi”

“mmm..spijmo mal Redbulla “

“Premal takih potez in sledilo je..”

“…zmagoslavje Salzburga”

več slik

V kolikor se z mojim mnenjem glede GD ne strinjate…mi pa dol visi.

Planica 2008

No, pa sem po dveh dneh pohajkovanja po prelepi gorenjski končno doma Seveda sem se mudil v Planici kamor me je privabil vonj po alk..khm.. mislim adrenalinskih poletih.

V soboto, na dan ekipnega tekmovanja sem se pridružil ekspediciji KŠKjevcev, kjer smo si skupaj ogledali zanimive skoke nekatere pa je bolj kot to, zanimalo kaj se nahaja na dnu steklenice, ki jo ravno držijo v rokah.

No dobil pa sem par novih atributov.

Dexterity + 2

Vitality -1

Švercanje +5

tako da sem že skoraj level 6

Ja zakaj švercanje…no na karti sem imel napisano medijski gost in ne fotograf,in ko sem se hotel (po malici) vrniti nazaj na prostor odkjer sem slikal, so me hitro ustavili in prepovedali vstop ter me malo pokregali, kako sem lahko prišel noter kaj se to pravi (lol). No zdejzgleda, da sem se nauču že podzavestno švercat:D

Nekaj sobotnih fotografij.

pozdrav navijačem

“yeah dude”

“kva mi bojo rože dejte ček”

Po soboti ponavadi sledi nedelja in tudi v tem primeru je bilo tako. Danes so bili na sporedu posamični poleti. Sicer nam vreme ni bilo tako naklonjeno kot prejšnji dan, mi je pa bila naklonjena sreča, oz. sovaščani. Namreč nekje ob letalnici sem se ozrl naokoli in videl da mi mahata Slatnar in Gašpirc (najbrž se je nekje skrival še Morto), odlični skakalci. No..zatem je sledilo par momentov teka proti stolpu in že sem bil gor, v sobi za tehnično osebje, kjer sem se lahko smejal fotografom z 600mm in podobnimi objektivi. Namreč iz stolpa je bil izvrsten pogled na skakalce. Ko je prvi švignil mimo, sem mislil da gledam dirke F1 ne pa skokov Potem pa sem začel slikat skakalce. oz. vsaj poskušal. Glede na to, da je zorni kot pri 200mm, tam okrog 10° (tisti ki ste bolj voyaerske narave veste da je to kot skozi ključavnico), in da skakalec prileti mimo s hitrostjo cca 100km/h, oddaljen je pa 10, 15 metrov ni bil ravno mačji kašelj. Vsaj zame ne.

Nato pa sem poiskusil nekaj kar se mi je precej usralo…ja..brisal se bom še ene par dni.

Naredil sem paning skakalca, s časom 1/250 sekunde Preden je moja 400D našla fokus in preden se je sprožil je bil skakalec v večini primerov že daleč.

“Leti, leti, leti, leti…..čak ker je tale ej?”

Zmagovalec Morgenstern (popravek )

Ostale fotografije obeh dni, pa si lahko pogledate še tukaj

SOBOTA

NEDELJA

Cut out

Cut out je naslov enga men boljših komadov od Johna Fruscianteja, spomnu sm se na komad, ko so me dons rezal po prstu dobil sem dve inekciji po katerih se mi je kr pošten vrtel u glav, nato pa sm kot prestrašen pšanc čakajoč na zakol, sedel pred operacijsko sobo. No doktor mi je na blazinci fakiča naredu en rez do kosti kjer je lahko dosegu žico in jo potegnu ven. Ker jo je v prejšnjem poskusu pri vlečenju ven zlomu je bil moj strah deloma upravičen, ker me je skrbel za prst. Sem pa vsaj končno brezžičen, sledi razgibavanje (beri: kašen lep počasn solo na kitaro se naučit )

No ni bil pa to edini krvav dan v tednu, namreč par dni nazaj so prefukal frenda Andreja. Nej slika govori zase. PS: Čefurji ja, prekleta golazen ej.

Keyser Soze (pšš)

Še vesela novica, končno mi je s pomočjo Vojkota in Klemena, uspelo zaključt design za Klemenovo prihajajočo ploščo, posneto z 19. Novembrom, ki nosi naslov Manjkajoči člen. CD izide točno 19. Novembra

V petek pa spet divanje po LJ, iz Cerkelj do konca avtoceste sem porabu cca 14 minut, od začetka Celovške pa do obvoznce pa 25 minut. Bravo ej, sej se vid da v Lj izpite kar talajo, najbrž nisem edini ki pizdi nad vozniki,ki ne dajejo žmigovca za izhod iz rondoja, ki čakajo pred zeleno lučjo 5 minut da je že spet rdeča, ki se ne znajo razvrščati na pasove.. LJ klasika. No podelitev Zlate Role sem za las ujel, sicer bi bil ob kožo.

Zvečer je v organizaciji društva Igrišče ,sledila v še razstava Nine Blaž z naslovom Svet v malem, tam je bil še Luka in spet sva družno pizdila čez fleš in se čudila (ne) delovanju Canonovim tehnikailj.

Danes popoldne so se vsi hotl kregat zmano, nevem…bovno. Zato sem čimhitreje odjadral na državno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu, ki se je odvijalo v Medvodah. Tam sva z Liparjem, res patarda, skp mal poslikala napudrane in namaščene gorostase, ki so ponudili par zanimivih poz tudi fotografom.Ob odhodu pa kot že par dni, petka spet ni hotla vžgat. Nekej me akumulator jebe, ne nafila se, bo treba novga Odpravil sem se proti Kranju kjer sem hotel pogledat na Pink Floyd tematski večer, ampak sem se premislil, saj nevem kako bi potem avto spet nazaj užgal. Res bovno.

Nč posebnga

..se ne dogaja zadnje dni, no razen tega da sem bil na Jesenicah. V bolnci, kjer naj bi mi odstranil žico iz prsta. Kul..na hodniku sm čakov 2 ure in 13 minut, kar me sicer ni zmotil glede na to da sm cel mesec čakov, da bom mu ok prst.

No pridem na vrsto, zdravnik poprime za kleše in prav “stisn zobe tole bo mal bolel k bomo vlekl vn”. Ok sm si mislu, ni problema sam da bo kul zacelen. No tip vleče ven naenak pa sam PNK!!!!11 ŽICA POČ MEN NOT U PRSTU!! Pizdarija zabolel me je bl k takrt k mi je prst preč visu. Un pa reče, jah ej nismo navajen tok tenkih žic. (ok kar sm si mislu tist moment je tud za internetse pregrda kletvica ). Ja fak no, sm se sprijaznu da mi bojo zdej mogl en rez nardit pa nekak drgač ven vzet. Kul sem reku, ok poj pa tko sam da bo enkat že mir. Nakar me po 5 minutnem premisleku odslovijo, češ da kost še ni dobr zaraščena skp da bi to delal. Ja fak ej zakva je poj že sploh na začetku kej probavov če je kao še nevarn.

Popizd..

No dons sem se že mal umiru pa fotkov skate contest douge gate evo kle so fotke (Mr. T, kok je že dodatka na propagando? )