Oi Oi Oi (ali punkrock turneja po Evropi)

Preden začnem pisati, se moram najprej opravičiti vsem, ki so mislili da sem izginil bogve kam. Kaj je razlog za to, da sem bil dobra dva tedna odsoten pa je sledeč.

Hey ho let’s go, sem si odgovoril ko me je Mičo vprašal, če grem z njegovim punkrock/ska bendom (Taking Over Mars) na turnejo po Evropi. In to skoraj en dan pred odhodom.

Ideja se mi je zdela zanimiva, saj sem tako spoznal še drugo plat glasbe,ne tisto ki nam jo prodajajo po revijah, video spotih in v tisku, ne le festivale in koncerte, ampak kako realno izgleda turneja po Evropi.

Josh (vokali), Mičo (bobni), Alex (bas,backvokali) in jaz (leni “roadie”/fotograf) smo odrini 18. julija. Prvi cilj je bil klub v čeških Budjevicah, kjer je bil zvečer napovedan koncert. Ko smo prispeli smo bli v primerjavi z naslednjimi klubi, izjemno prijazno sprejeti in že je v backstagu odmevalo odpiranje piksen, oziroma globoke priprave na koncert.

Češka,Budjevice,klub Velbloud 18.7.08

Po koncertu smo se napotili v penzion, pomagala pa nam je neka čehinja, ki je spotoma prišla mimo. Nisem mogel verjeti, da je imela toliko “jajc”, da je bila pripravljena sredi noči pomagati štirim tipom, ki jih je videla prvič, se usesti z njimi v kombi in prevzeti vlogo vodičke po češkem. Kapo dol.

Naslednji cilj, Poljska. Punk feststival. Hardcore punk!

Prišli smo v majhen gozdiček, sredi katerega je stala siva skoraj razpadajoča zgradba, okrog nje pa so hodili precej strašni ljudje. Cel amibent je bil kot v kakšnem horor filmu. No ta zgradba je bila bivša vojaška garisona in naše prenočišče. Dokler si nismo ogledali notranjosti, takrat sem rekel “če prespimo tukaj, se 100% zbudim brez vsaj ene ledvice.”

Ampak vseeno smo postavili opremo na oder in koncert je uspel, folk je začel brezglavo moshati, en fotr se je valjal po odru itd.. Po koncertu pa je bila v zraku le še pozitivna enegrija in vonj po ilegalnih substancah. Zato smo se odločili da na festivalu vseeno prespimo, ampak v kombiju. Ta festival je bil res nekaj posebnega, saj sem skoraj izgubil RHCP pulover.

Poljska, 19.07. Punk festival

Po Poljski, smo se vrnili nazaj na češko,v Prago. Našli smo klub, kjer naj bi bil koncert, ampak odgovorni v klubu sploh ni vedel nič o tem. Ni nam preostalo drugega, kot da avto zapeljemo v garažno hišo in se odpravimo v center Prage na pir za 3€ 🙂 Glede na ceno, smo se raje odločili da spijemo enega, naslednjega enega pa v kakšnem diskaču. V samem centru mesta nas je zahaklal en zvodnik in nam hotel prodati kurbice.Na poti do diskoteke smo srečali ene pijane španke, ki so nam pokazale pot. Res hud klub, 4 ali 5 nadstropij, v vsakem drugačna muzka,poceni pir… Ko smo vse to zaužili, smo se odpravili nazaj do kombija in prespali smo noč na bencinski pumpi.

Naslednjih nekaj dni smo se vozili proti Nemčiji,v mesto Lorrach.Vsako jutro smo pripravili običajno kosilo,sestavljeno iz rezine kruha, paštete in sira.

“Umivanje zob na bencinski”

“Mičo prosi za rezino sira

V Nemčijo smo prispeli vsi lačni, na srečo je bila po soundchecku večerja in zaston piri. Ni mi treba dvakrat reči da smo jih kot pravi gorenci izkoristili, a vseeno je bil koncert precej v redu.  Po koncertu smo dobili še celoletne kartice s katerimi smo šli lahko v mini toplice v bližini kluba, no Aleksu jo je nekako uspelo izgubiti a k sreči smo prišparali nekaj sto evrov in jo našli.

“Suck my bitch man”

“Nesrečna kartica in srečni Aleks, saj smo se lahko brezplačno umili

Vse zjebane od sonca in vode, nas je pot vodila v Belgijo, v mesto Brugge. Natankali smo poln tank, saj je tam dizel približno 1.28 € na liter. Zvečer pa smo odšli v lokal The Night, kjer sta stregli stari znanki benda. Bil sem presenečen, namreč kelnarci sta nam prvo rundo kar častili, saj sta fante poznale od prej. Pivo ki smo ga pili se imenuje Duvel, in vsebuje precej procentov alkohola, kar je botrovalo temu, da sem sredi noči iz želodca poslal skoraj celo vrečo čipsa.

“Ena izmed kelnarc in en izmed pjancov 🙂

Brugge smo zutraj zapustili in jo mahnili proti pristanišču, na trajekt in v Anglijo, ki pa me je izjemno razočarala.

“Na trajektu, adieu evropa

Kot sem omenil, me je Anglija precej zanimala, ampak sem že takoj doživel hladno prho. Prvi koncert je bil na sporedu v baru Victoria. Odnos managerja tega bara in nekaterih prisotnih je bil prvi razlog zakaj Anglije ne maram. Sicer sem se pustil prepričati v nasprotno, da je večina ljudi v redu, ampak ko po ulicah vidiš same bedake, ki mislijo da držijo boga za jajca, ker hodijo kot opice, oblečene v kao british style, vsi bendi oponašajo Oasis ali pa so kao Indie scena.

No uglavnem, po odigranem koncertu smo vprašali tega managerja, če lahko odpre zadnja vrata bara, da ne bomo opreme nosili po celem baru in med folkom. Odvrnil je “you can use the front door, backdoor is locked” . Na srečo je bil promotor dovolj pameten saj je najbrž vedel da se bend matra, da lahko pride iz Slovenije v Anglijo nakoncu pa mu nadut prdec zaračuna pijačo in jih napoti nazaj skozi prednji vhod.

“The top venue for Pop bands, bi bilo edino pravilno”

Naslednjih nekaj dni smo preživeli na angleških avtocestah, oziroma na bencinskih postajah. Aleks je kupil Monopoly, sicer bi se nam najbrž še bolj sfukalo kot pa se nam je že 🙂 Ko čakaš da mine 48 ur, ti pa sediš v kombiju in vsako minuto pogledaš na uro saj je to najbolj zanimiva reč ki jo lahko počneš, te kar zjebe. Neko noč pa smo prespali v Travelodge (neke vrste obcestni motel), tako da smo se lahko po nekaj dneh stuširali in spali na več kot le zadnjih sedežih ali na tleh v kombiju.

“Ko je po desetih dni v kombiju,obkrožen s samimi tipi, in ob zasedenem wc-ju, je Mičo svoje spolne potrebe opravil kar v kotu v sobi. 🙂 “

Naslednja dva dneva sta minila spet na pumpah in avtocestah. Vse do koncerta v baru Bonds, kjer pa smo imeli skoraj probleme zaradi naše Ruske angleščine. Namreč pred barom se je zbralo nekaj ljudi, ki so mislili da smo Poljaki, ti pa v Angliji niso najbolj zaželjeni. K sreči se je tonski (mojster ravno ni bil) z njimi pomenil določene stvari. Vseeno pa smo jo kar hitro popokali na bencinsko prespat.

“Običajno preživljanje popoldnevov,bencinska,stoli,hrana…”

“Poljaki pred barom Bonds”

Dan po temu koncertu, smo se odpravili v Belper, kjer naj bi bil koncert v nekem baru. Naleteli pa smo le na zakljenjena vrata. Spet nas je nekdo pošteno nategnil. Popizdili smo in se odpravili spat, uganite kam..

Mislim da smo vsi komaj čakali, na zadnji koncert v The Holly Bush klubu, kjer nas je prijazni gostitelj Dave toplo sprejel in nam ponudil spanje, pijačo, kavo… Ker se je po koncertu na plesišču motalo nekaj precej čudnih ljudi in pedrov, smo se pobrali v postelje in od tam smo jo zutraj podurhali proti Londonu, naprej v Dover in na trajekt.

“Končno. Goodfuckingbye Anglija.”

Če povzamem, turneja je bila res zanimiva izkušnja in dokaz da je doma res lepo, a ponavadi to odkriješ šele ko nekam greš. Ni nam bilo sicer hudega, ponovno bi šel, a vseeno-drugič vzamem sabo gas masko,ali pa pustim paštete doma!

Advertisements

6 comments

  1. Zanimiva izkusna ej 😉

  2. uf .. za RHCP pulover sem se pa res ustrasil! Pazi mal na to, mater!! ;>

  3. virk

    hehe, the best. ti je zdej jasn ,kaj pomeni: pravkar so prispeli z evropske turneje…. ploščo so snemali ..na…ammmm…Nizozemskem…in podobne bučarijade : ) drgač pa the best napisan, sm crkavu zravn! : ))

  4. Bravo Matic.. Super reportaža in obenem avantura, ki ti jo marsikdo zavida… Tudi jaz.

    Ampak: Nikoli ne reci nikoli.. 🙂

    LP

  5. SnOowyKa

    Res zanimiv napisan.:) Je veC kot oCitno, da ste se meL super!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: