Gaza 3 – Volja trdna kot kamen

Sonce nad Gazo je komaj dodobra vzšlo, ko me je gospod Mohamed že čakal z kot vedno odličnim zajtrkom. Namenjena sva bila obiskati področje Abed Rabuh, dobrih pet kilometrov oddaljeno od Beit Hanouna, ki je bilo pred bombandiranjem bogato in rodovitno s pomarančami in pritalnim rastjem. V tej coni sedaj obratujejo številne »tovarne«, kjer ločujejo pesek in meljejo kamne, ki jih potlej znova uporabijo v obliki opek. Večina hiš v območju je bila uničenih, glavno cesta ki povezuje območje Abed Rabuh in Beit Hanoun pa so med vojno demolirali Izraelski buldožerji. Mnogo delavcev je srečnih, saj imajo delo, in material za procesiranje,čeprav to delo pomeni celodnevno vdihavanje gostega prahu, ki nastane med mletjem kamnin.

“Delavci ob začetku ceste v Abed Rabuh, ob razbijanju skal na manjše dele, ki so potencialno uporabni za gradbeni material.”

“Drobilnik skal med čakanjem na popravilo”

 

“Gost prah, ki ga delavci vdihavajo tudi tretjino delovnega dne, ki traja dobesedno cel dan”



Na nasprotni strani »ceste«, v šotoru s pogledom na to prvo tovarno, ki sva jo obiskala z Mohamedom, že dve leti prebiva ostareli možakar, s svojimi prijatelji. Včasih jih je najbrž imel veliko, saj je bil precej premožen gospod v tem območju. A ostali so mu le najzvestejši, petelin, mačka, krava in dve kozi, ki se najbrž ne zavedajo, da so njegovo edino premoženje. Če bi imel kakšen šekel več, pravi, bi si kupil zdravila, saj ima probleme s srcem.

“Pogled v spalnico, kuhinjo, dnevno sobo, in morda tudi wc obenem, iz vhodnih vrat njegove “hiše.”

Naslednja postaja je bil nov dom rodbine Samouni, ki je izgubila streho nad glavo v namernem trodnevnem bombandiranju, med katerim je bilo Rdečemu križu in ambulantnim vozilom prepovedano prebliževanje hiši, v katero so strpali družino. Življenje je izgubilo 29 članov družine, od tega 20 v eni sobi! Abdullah Al Samouni je bil član tretje skupine otrok, ki so prišli na rehabilitacijo v Slovenijo. Še vedno ima težave s svojo desno ramo, njegov oče Wael pa je kljub vsemi težavami, ki jih je prineslo, do nedavnega življenje v šotoru, pod svoje okrilje vzel še siroto, ki je ostal brez staršev.

“Abdullah Al Samouni”

Do »hiše« kjer prebivajo preživeli člani, pa naju je z Mohamedom pripeljal Ramzi.

Smešen lik, bi rekel Erik. Ramzi živi v Gazi in ko sem ga vprašal zakaj sovraži Gazo, sem dobil odgovor na dlani, dobesedno. Pokazal svojo desno roko, na kateri so še vedno sledi ran, ki mu jih je zadalo bombandiranje med vojno. Kljub vsemu, pa živi navidez srečno življenje. Prebiva v prostoru, ki si ga je izboril med sporom z bratom, skupaj s svojimi tremi hčerkami in bobni, na katere mi je zaigral. Z iskrenim veseljem v očeh, ki je bil eden redkih, ki sem jih videl do sedaj.

“Ramzi. Bobnar Ramzi.”

Ponoči so nas zbudili streli ki odjeknili nekje v daljavi, v smeri meje, proti severu. Morda so zapisali novo zgodbo, podobno že neštetim.

Advertisements

2 comments

  1. Alma Č.

    …joooooj Matic…a ga nisi mogu slikat,k se smeji 😦 😦 😦 ….zdele si ubov s to sliko Abdulaha…pa tko vesel otrok je bil,ko je bil pri nas…pazi na sebe…

  2. Irena

    Lepo te je brat. Keep up the good work.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: